Simptomi in znaki depresije

Depresija v okviru bipolarne motnje razpoloženja je nekoliko drugačna od motnje razpoloženja, kjer gre samo za obdobja depresije. Pri bipolarni motnji so obdobja depresije dolga, zelo so izraženi telesni simptomi depresije, zlasti huda utrujenost in brezvoljnost. Bolj pogosto se kaže razdražljivost, zelo povečana količina spanja, pridobivanje telesne teže, počasnejša mišljenje in govor, občutek hude utrujenosti ter pogosto tudi izguba stika z resničnostjo (depresivne blodnje).

Antidepresivni niso učinkoviti.

Depresivno obdobje je lahko blago izraženo, zmerno izraženo ali pa zelo močno izraženo.

Poleg žalosti, potrtosti in nesposobnosti razveseliti se, so prisotni tudi nekateri drugi simptomi in znaki depresije:

• napetost – prisoten je občutek napetosti, razdražljivosti, osebo moti že najmanjši hrup;
• tesnoba – človek se boji, da se u lahko kaj pripeti, negotov je glede prihodnosti, prestraši se ob vsakem najmanjšem dogodku;
• razdražljivost – oseba nima potrpljenja in hitro izgubi živce, potem pa to obžaluje;
• občutki krivde – človek si očita povsem realne okoliščine, največkrat dejanja, ki ji storil v času manične vznesenosti;
• samomorilne misli – človek razmišlja o smrti, ki bi ga odrešila trpljenja in brezizhodnosti;
• depresivne blodnje – pomenijo izgubo stika z resničnostjo in imajo različne vsebine.

DEPRESIVNE BLODNJE

Blodnje so na bolezenski podlagi nastale miselne konstrukcije, razlage, sklepi in prepričanja, ki se jih oseba trdno oklepa in verjame vanje, se po njih ravna in jih uveljavlja, ne oziraje se na to, kaj misli večina ostalih in ne glede na očitne dokaze o nasprotnem. Na podlagi opazovanja ali pogovora blodnje ne more spremeniti. Blodnje so psihopatološki fenomen, ki onemogoča stik z resničnostjo. Blodnje ločimo med seboj glede na njihovo vsebino.

Z depresivnimi blodnjami lahko pojasnimo tudi nekatere vedenjske vzorce pri depresiji, na primer nenehno tuhtanje in opuščanje dejavnosti.

Pri depresiji se srečamo z blodnjami naslednjih vsebin:

• blodnje ekonomskega propada (npr. oseba je prepričana, da je ona, njena družina in okolica povsem ekonomsko propadla in da ni pomoči);
• nihilistične blodnje (npr. oseba je prepričana, da ni ničesar več – ne nje, ne sveta, ne prihodnosti, ne njenega telesa, življenja in da ji ni pomoči);
• hipohondrične blodnje (npr. oseba je prepričana, da je na smrt bolna, da ima hudo zdravstveno težavo, da so ji šteti dnevi, da ima nevarno nalezljivo bolezen in da pomoč ne obstaja);
• blodnjavi občutki krivde (npr. oseba se krivi zaradi vojne, naravne katastrofe, bolezni, meni, da je z hudo boleznijo okužila domače, da je kriva za ekonomski propad družine idr.)

Želim izvedeti več

NazajNaprej