Simptomi in znaki anksioznih motenj se lahko razlikujejo od osebe do osebe. Nabor simptomov in znakov je pri vsaki vrsti anksiozne motnje nekoliko drugačen.
Na splošno simptome in znake anksioznih motenj opazimo na štirih področjih: v čustvovanju, mišljenju, vedenju in telesnih simptomih. Simptomi se med seboj prepletajo, prekrivajo, vplivajo drug na drugega in se medsebojno krepijo.
Oseba je ujeta v začaran krog simptomov, simptomov se ustraši, strah pa krepi vedno nove in nove simptome ter znake. Zato so lahko osebe z anksioznimi motnjami telesno in psihično utrujene, zbite. Ko so v hudi paniki, grozi in napetosti je lahko njihova zavest tudi zožena. Vsakega novega simptoma ali okrepitve obstoječega simptoma se človek ustraši in simptomov je čedalje več in več, človek pa čedalje bolj prestrašen. Iskreno je prepričan, da mu grozi smrt, izguba zdrave pameti ali izguba nadzora nad svojim vedenjem. Anksiozna motnja preko začaranega kroga vzdržuje sama sebe.
Pretirana zaskrbljenost je glavni in najpomembnejši simptom anksioznih motenj, ki že sam povzroča velike težave, obenem pa krepi vse druge simptome in znake. Pretirana zaskrbljenost povzroča težave v vsakodnevnem življenju in izniči varovalno funkcijo skrbi. Tekom življenja se z izkušnjami naučimo, česa se je potrebno bati, česa izogibati. Naučimo se tudi, da je zaskrbljenost naš vsakodnevni spremljevalec. Celo na uspešni življenjski poti je zaskrbljenost povečana v času sprememb, izzivov, nepredvidljivih okoliščin. Šele ko se z njo uspešno soočimo na podlagi pozitivnih preteklih izkušenj, jo kot novo, dobro izkušnjo prenesemo v nove okoliščine.