Za obsesivno kompulzivno motnjo je značilno, da se oseba ustraši lastnih misli, ki imajo neprijetne, mučne, odvratne, seksualne, grde in nasilne vsebine (vsiljivke, obsesije). Te vsebine se pojavljajo kot slike, impulzi ali besede, ki povzročajo hudo tesnobo. Oseba se zaveda, da so obsesije le njene in jih skuša ignorirati. Bolj ko se trudi, da bi jih odpodila, več jih je. Več kot jih je, bolj se krepi prepričanje osebe, da je z njo nekaj narobe in da izgublja zdrav razum, posledično se povečuje tesnoba. Obstajajo različne obsesije, ki jih je mogoče uvrstiti v nekaj kategorij. Pri najpogostejših vsiljivkah gre za strah pred morebitno okužbo (čistoča), potrebo po simetriji (urejenost stvari), pretiran občutek odgovornosti ali strah, da bo prišlo do škode/poškodbe – bodisi sebe bodisi drugih (preverjanje), lahko pa gre tudi za neželene, neprimerne, nasilne, seksualno obarvane idr. misli, impulze ali podobe.
Za zmanjševanje tesnobe prične uporabljati rituale (kompulzije), npr. stalno umivanje rok, nenehno preverjanje, zlaganje stvari po določenem redu, štetje, izogibanje stopanja po razpokah na pločnikih idr. Te aktivnosti zmanjšujejo notranjo napetost osebe. Zanje porabi veliko časa kar pomembno vpliva na kvaliteto življenja, prav tako pa vpliva na najbližje. Bolj ko oseba te misli odganja in več ko izvaja ritualov, več jih je in kmalu se pojavi občutek, da nad svojimi mislimi nima nobenega nadzora. Misli, ki so izrazito neprijetne vsebine, se nenehno vsiljujejo. Nekatere osebe se tudi izogibajo okoliščinam, ki sprožajo vsiljive misli.
Večina ljudi se občasno vede kompulzivno (večkratno preverjanje nečesa, nenehno pregledovanje družabnih omrežij idr.). Vendar občasne močnejše obsesije in kompulzije še ne pomenijo motnje; o njih poroča okrog 30 % ljudi. Prav tako pretirana potreba po čistoči in urejenosti lahko odraža le značajsko potezo nekoga. Diagnoza obsesivno kompulzivne motnje se postavi šele takrat, ko so obsesije ter kompulzije tako pogoste in močne, da povzročajo močno tesnobo in ovirajo normalno delovanje. V tem primeru je treba nujno poiskati pomoč. Ker se nezdravljena motnja z odraščanjem samo še slabša, je treba ukrepati takoj, ko človek opazi njene simptome. Obsesivno kompulzivna motnja se pojavi pri večjih otrocih in vztraja tudi v odrasli dobi. Po podatkih iz leta 2010 je v Sloveniji 12.000 oseb z obsesivno kompulzivno motnjo.
Ena od oseb, ki ji prebolela obsesivno kompulzivno motnjo je povedala, da je »vsiljevanje misli še najbolj podobno hudi zaljubljenosti, ko so misli na ljubljeno osebo nenehno zraven, le da so prijetne, čeprav motijo pozornost«.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
