Možganske celice (nevroni) so med seboj povezane v mrežo in si medsebojno izmenjujejo sporočila v sinapsah (stične točke nevronov) s pomočjo kemičnih snovi – živčnih prenašalcev oziroma nevrotransmitorjev (dopamin, serotonin idr.). Znotraj celice se sporočilo prenaša podobno kot po električnem kablu.
Če so celice premalo dejavne, bo prenašalcev in električnih impulzov premalo kar povezujemo z motnjami razpoloženja.
Pri anksioznih motnjah se pojavi zmanjšana aktivnost nekaterih nevrotransmitorskih sistemov, kar pomeni, da v možganih nastaja in se uporablja manj določenega nevrotransmitorja. Antidepresivi povečujejo aktivnost nekaterih delov možganov (skupkov možganskih celic), vendar se te nevronske mreže zbujajo počasi. To pomeni, da možgani rabijo nekaj tednov, da se »zbudijo«. Če poleg jemanja zdravil človek še izvaja različne dejavnosti, se možgani zbudijo prej. V vedenju posameznika lahko to opazimo tako, da človek postane »bolj korajžen«.
ANTIDEPRESIVI NE UČINKUJEJO TAKOJ!
Učinek delovanja antidepresivov se bo pojavil šele po treh oziroma štirih tednih, pa še takrat oseba ne bo popolnoma zdrava, zato je pomembno vztrajati.
V prvem in drugem tednu jemanja še ne bo vidnih učinkov na počutje in razpoloženje. V tem času zdravnik preverja, kako oseba prenaša zdravila. Posameznik takrat običajno opazi svoje slabo počutje, ki ga pripiše antidepresivu. Ugotovi na primer, da je bolj tesnoben, slabše spi, v resnici pa je to posledica anksiozne motnje in ne zdravil. Omenjene težave so bile prisotne že prej in se niso pojavile šele po začetku jemanja antidepresivov.
Anksiozno motnjo se zdravi dolgo časa. Antidepresiv ob dolgotrajnem jemanju ne škoduje. Od posameznika je odvisno, kako dolgo bo potreboval zdravljenje z antidepresivi. Prej ko bo osvojil soočanje in se prenehal umikati ter opuščati dejavnosti, hitreje bo lahko prenehal z zdravili
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
