UHANJE ZAMERE IN NESPOSOBNOST ODPUŠČANJA
Kuhanje zamere in nezmožnost odpuščanja sta osebnostni potezi in nimata povezave prav z nobeno od duševnih motenj. Anksiozna motnja je naučena, preko slabe izkušnje in izogibanja ter opuščanja dejavnosti.
NEJASNO IN NEPOVEZANO GOVORJENJE
Ljudje z anksioznimi motnjami samo včasih, ko so v zelo tesnobni, panični ali grozavi, govorijo nekoliko nejasno in nepovezano. Nejasna in nepovezana govorica ni glavna značilnost anksioznih motenj, temveč je bolj posledica njenih simptomov, kot so: visoka stopnja tesnobe, težave v pozornosti in osredotočenosti ter utrujenosti.
LAHKOMISELNO IN NEPREMIŠLJENO VEDENJE
Lahkomiselno in nepremišljeno vedenje ni značilno za anksiozno motnjo. Ravno obratno – ljudje z anksioznimi motnjami so navadno še preveč previdni, odgovorni in premišljeni.
HALUCINACIJE – ČLOVEK SLIŠI GLASOVE, KI JIH NI
Ljudje z anksioznimi motnjami nikoli ne slišijo glasov, ki jih v resnici ni. Slišne halucinacije oziroma prisluhi so značilni simptomi psihoz (shizofrenija, paranoja, psihoze zaradi uživanja škodljivih snovi npr. alkohola, marihuane, psihoze po poškodbi glave, psihoza v okviru demence). Bolniki s psihozo najpogosteje slišijo glasove (prisluhe), ki komentirajo njihovo vedenje, včasih jih žalijo ali pa jim ukazujejo.
IMETI VEČ RAZLIČNIH OSEBNOSTI
Imeti več različnih osebnosti ni znak anksiozne motnje. Ljudje z depresijo se lahko počutijo spremenjene, zlasti če so zelo tesnobni in raztreseni. Te spremembe so začasne in z okrevanjem minejo.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
