GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA – »Bodite malo bolj “flegma”«
Najučinkovitejša metoda je redno vsakodnevno sproščanje z dejavnostjo, ki osebo umiri in ji povečuje samozaupanje in zaupanje v svet. Zelo pomaga psihoterapija zlasti v skupini, kjer se ljudje od drugih naučijo, da se splača biti manj negotov.
Zdravljenje z antidepresivi lahko traja tudi daljše obdobje (tudi več let), saj si mora oseba nabrati veliko dobrih izkušenj, ki ji v novih okoliščinah pomagajo povečati samozaupanje.
PANIČNA MOTNJA – »Izstopite iz začaranega kroga!«
Oseba se zateče v dežurno ambulanto in po pol ure po paničnem napadu ji povedo, da je z njo vse v redu. Še malo pred tem je mislila, da umira. Včasih že sprememba dejavnosti kot je na primer usmerjenost v hitro iskanje pomoči na urgenci zadošča, da panični napad izzveni prej. Posamezen panični napad traja od 15 do največ 30 minut. Največje možno število paničnih napadov na dan bi torej znašalo 80. Več kot 80 napadov na dan ni več možno razlikovati med seboj, ker si sledijo v tako hitrem časovnem zaporedju, da je cel dan en sam panični napad. Po končanem paničnem napadu je oseba utrujena, izžeta in prestrašena, kar je povsem normalno. V njej se je odvijal močan stresni odziv v obliki boja in bega. Če po napadu obišče zdravnika bo ta največkrat ugotovil, da je z njo ni nič narobe. Kar seveda ne preseneča, saj se je telo brezhibno odzvalo v obliki stresne reakcije boja in bega.
Zdravnik v takšnih primerih sicer lahko predpiše antidepresive, celo benzodiazepin. A najbolj bo pomagalo osebi sproščanje in povečevanje psihofizične kondicije.
FOBIJE – »Nobena fobija se ne pozdravi brez izpostavljanja okoliščini, ki sproži strah!«
Oseba se boji pajkov in se vsakemu izogne v velikem krogu. Ko zagleda pajka, se njena tesnoba močno poveča. Če se pajku izogne, tesnoba pade. Padec tesnobe je zelo velika nagrada. Če nekemu vedenju sledi nagrada, se bo takšno vedenje utrjevalo. Naslednjič bo tesnoba še hujša in olajšanje zaradi padca tesnobe še večje. Umikanje oziroma izogibanje vzdržuje, hrani in neguje fobijo.
Če se oseba odloči, da bo premagala svojo fobijo pred pajki, se je potrebno postopno izpostavljati. Na primer najprej gleda slike pajkov in pri tem ji bo počasi tesnoba padla (to je tudi nagrada, celo zelo velika, ker je tesnoba trajala zelo dolgo). Nato sledi soočanje s pravim pajkom, ki ga ogleduje sprva iz razdalje, dokler tesnoba ne pade. Nakar sledi približevanje in dotikanje vse do stopnje dokler se občutek tesnobe ne povrne na raven normalne, varovalne tesnobe.
Zdravila pomagajo pri izpostavljanju tako, da je za osebo soočanje manj neprijetno in bolj učinkovito. Soočanje poteka postopoma.
OBSESIVNO KOMPULZIVNA MOTNJA – »Vsi imamo kdaj pa kdaj zelo čudne in nevarne misli!«
Zelo pomembno je, da se človek z obsesivno kompulzivno motnjo začne zdraviti čim prej, saj je trpljenje manjše in uspeh zdravljenja večji. To motnjo imajo že otroci in v odrasli dobi se lahko ponovi. Zato je zdravljenje priporočljivo že pri otrocih. Zdravljenje obsesivno kompulzivne motnje je psihoterapevtsko v kombinaciji z zdravili (najpogosteje so to antidepresivi). Kombinacija psihoterapije in zdravil najmanj 60 % pacientom prinese pomembno izboljšanje, pri nekaterih pa lahko simptomi motnje celo povsem izginejo. Padec tesnobe in nezadovoljstvo ob izvajanju rituala sta tekom zdravljenja bistveno manjša kot padec tesnobe in občutek uspeha, ko rituala ni bilo treba izvesti. Vsebina obsesij se lahko spreminja. Ko izginejo ene, se pojavijo druge, a jih je vse manj in manj oziroma postanejo normalne misli, na katere se osebi ni potrebno posebej odzivati.
Antidepresive se predpiše praviloma za daljši čas. Med tem se izvaja postopno soočanje z mislimi in se preprečuje odzive z rituali, s kompulzijami oziroma z izogibanjem. Osebe doživljajo hudo tesnobo, vendar jo je potrebno zdržati.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
