Antidepresivi so zdravilo izbora za depresijo in za vse anksiozne motnje. Poenostavljeno lahko rečemo, da antidepresivi povečujejo pogum. Past jemanja antidepresivov pa je naslednja: če je na začetku njihov odmerek prevelik, lahko povečajo tesnobo in napetost. Vzrok je v pretirani občutljivosti receptorjev na serotonin, zdravila pa povečajo količino serotonina v možganih. Zdravilo, ki zelo poveča tesnobo, je najboljše, le uvajati ga moramo zelo počasi - sprva tabletko lomiti dnevno tudi na četrtinke.
Od vseh možnih načinov zdravljenja anksioznih motenj so antidepresivi najbolj učinkoviti. Antidepresivi začnejo delovati šele po 3 do 4 tednih rednega jemanja. Opuščanje antidepresivov takoj ko se stanje malo popravi, poveča možnost ponovitve anksiozne motnje. Antidepresivi ne odstranijo vzroka anksiozne motnje. Vplivajo na kemične procese v možganih, tako da je človek »bolj korajžen« in zato pomagajo anksiozno motnjo premagati. Antidepresive lahko predpiše le zdravnik: splošni zdravnik, psihiater, drugi zdravniki specialisti npr. nevrologi).
ANTIDEPRESIVI SO VELIKA SKUPINA ZDRAVIL
Poznamo več vrst antidepresivov, ki se med seboj nekoliko razlikujejo glede na delovanje preko serotoninskega, noradrenalinskega in dopaminskega sistema (citalopram, escitalopram, paroksetin, fluoksetin, venlafaksin, duloksetin, vortioksetin, moklobemid, mirtazapin, bupropion, agomelatin, trazodon). Razlike med antidepresivi se odražajo glede njihove učinkovitosti in pojavljanja neželenih učinkov. Nekateri antidepresivi delujejo pomirjujoče in se jemljejo zvečer, nekateri pa delujejo spodbujajoče in zmanjšujejo utrujenost, zato jih je treba vzeti zjutraj. Izbor antidepresiva temelji tako na klinični sliki posameznikove anksiozne motnje kot na morebitnih sočasno prisotnih drugih boleznih, prav tako pa tudi na tem, kako dobro oseba prenaša posamezno zdravilo.
ANTIDPRESIVI SODIJO MED NAJBOLJ VARNA ZDRAVILA
Raziskave so glede varnosti uporabe antidepresivov enotne – to so varna zdravila, VELIKO varnejša od uspaval in pomirjeval, ki pa niso brez neželenih učinkov. Neželeni učinki so navadno neprijetni, vendar večinoma nenevarni. Na začetku zdravljenja so pogosti prehodni neželeni učinki, kot sta slabost, povišanje tesnobe, zaspanost, omotičnost, glavobol, povečan apetit, slabost. Pojavijo se lahko povečano potenje, redko tudi driska in bruhanje. Med dolgoročnimi neželenimi učinki pa izstopajo povišanje telesne teže in motnje spolne funkcije. O neželenih učinkih je treba poročati svojemu zdravniku!
ANTIDEPRESIVI NE POVZROČAJO ZASVOJENOSTI. Ob nagli prekinitvi jemanja nekaterih antidepresivov je možen pojav prekinitvenih (ne odtegnitvenih kot na primer pri nekaterih drogah!) simptomov, zato se navadno zdravila ukinjajo postopoma. Najpogostejša prekinitvena simptoma sta povišanje tesnobe in nemir. V takih primerih naj se oseba pogovori s svojim zdravnikom.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
