Izraz agorafobija je sprva označeval strah pred odprtimi prostori (gr. »agora« - trg), a so ga pozneje razširili na strah pred vsemi prostori, v katerih se NE počutimo varni in zaščiteni. Po podatkih iz leta 2010 naj bi imelo agorafobijo vsaj 35.500 prebivalcev Slovenije.
Za osebo z agorafobijo je značilna huda tesnoba v okoliščinah, iz katerih težko odide ali pobegne oziroma obstaja verjetnost, da ne bo deležna potrebne pomoči ob paničnem napadu. Osebe, ki imajo takšno fobijo, se ne morejo voziti z letali, dvigali, avtobusi in avtomobili, saj so to prostori, iz katerih ni mogoče nemudoma pobegniti. Osebe z agorafobijo nimajo nobenih težav, dokler so v okolju, za katerega menijo, da je varno. Lahko pa take osebe zapustijo varno okolje, če imajo ob sebi nekoga, ki jih varuje. Če morajo oditi iz varnega okolja, se jim razvije visoka stopnja tesnobe, ki se lahko stopnjuje do paničnega napada.
Agorofobija pogosto pojavi po prometni nesreči, ko si nekdo ne upa več usesti v avto ali pa pri ljudeh, ki so preboleli srčni infarkt pa potem nikamor ne upajo, če ni v bližini nujna medicinska pomoč. Takšne osebe so omejene na določeno okolje, ki je zanje varno in tudi gibljejo se samo v tem okolju. Nekateri ljudje ne odidejo po več let iz lastne hiše ali pa upajo biti sami doma oziroma zapustiti hiše brez spremstva.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
