Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu 2021

»Težave v duševnem zdravju niso izbira. Izbira je, kako z njimi ravnamo!«

Mednarodna organizacija dela (ILO) je leta 2003 razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Namen tega dne je povečati pozornost svetovne javnosti za problematiko varnosti in zdravja pri delu ter po drugi strani spodbuditi ustvarjanje takšne varnostne in zdravstvene kulture, ki bo trajno zmanjševala število z delom povezanih bolezni in nezgod. V sklopu programa OMRA smo svetovni dan varnosti in zdravja pri delu posvetili skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu.

S težavami v duševnem zdravju se srečujejo tako delojemalci kakor delodajalci. Delo je pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja, saj se povezuje s pozitivnim občutkom vključenosti in koristnosti, kreativnosti, potrditve, podpore sodelavcev. Po drugi strani pa se v delovnih okoljih lahko pojavljajo nekatere psihosocialne okoliščine (prezahtevne naloge, preveč dela, slabi medosebni odnosi, strah za izgubo službe, aktualna epidemija COVID-19 idr.), kar vodi v doživljanje prekomernega stresa in z njim povezane težave v duševnem zdravju kot so depresija, tesnoba, postravmatska stresna motnja itd. Za posledicami stresa pri delu trpi več kot četrtina zaposlenih v Evropski uniji. V številnih državah članicah Evropske unije se povečuje izostajanje z dela zaradi težav z duševnim zdravjem. Poleg izostajanja z dela se posledice duševnih stisk odražajo tudi v zmanjšani delovni storilnost, slabši motivaciji, težavah pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in odhajanju delavcev iz delovnih organizacij.

V okviru programa OMRA smo ob letošnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu organizirali spletno okroglo mizo »Težave v duševnem zdravju niso izbira. Izbira je, kako z njimi ravnamo!«, kjer so sogovornice in sogovorniki podelili z javnostjo svoje izkušnje s težavami v duševnem zdravju in razkrili: v koliki meri so bile povezane z njihovim delom; ali so o njih odkrito spregovorili z delodajalci in sodelavci; kakšno pomoč so iskali, kako jih je tovrstna izkušnja zaznamovala in vplivala na njihovo trenutno profesionalno in zasebno življenje; kako aktualna epidemija COVID-19 vpliva na duševno zdravje delavcev, …

Okrogla miza je potekala v sredo, 28. aprila v živo, preko spletne platforme Zoom in prenosa v živo na platformi Facebook.

Videoposnetek okrogle mize

Na okrogli mizi so sodelovali:

MODERATOR:

Dr. Klemen Podjed iz Inštituta za produktivnost d.o.o. je svetovalec, izvajalec delavnic in ICF coach z dolgoletnimi izkušnjami iz poslovnega sveta. Ukvarja se s poslovnim svetovanjem ter promocijo zdravja pri delu, upravljanjem stresa in časa, vodenjem ter komunikacijo. Je avtor številnih člankov, priročnikov in spletnih seminarjev. http://www.produktivnost.si/

SOGOVORNIKI:

Aljoša Bagola, razglašen za slovenskega kreativnega direktorja desetletja, se po svoji izkušnji z izgorelostjo ukvarja s predavateljstvom in svetovanjem na področju kreativnosti in duševnega zdravja. Je avtor knjižne uspešnice Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke.

Jurij Clemenz, dr.med. je zdravnik, ki je po 10ih letih aktivnega ukvarjanja z bolniki prešel v svet globalne farmacevtske industrije. V multietničnh, multinacionalnih in multidisciplinarnih okoljih je 28 let brusil svoje sposobnosti nenehnega prilagajanja komunikacije, skrbi za sodelavce in predajanja znanja inovativnih pristopov pri skrbi za bolnike. Kot neodvisni svetovalec zdravstvenim sistemom in farmacevtski industriji od leta 2008 sodeluje v podjetju Ideje, koncepti in zgodbe https://www.ikz.si. Skupaj s sodelavko posvečata veliko pozornost izboljševanju komunikacijskih sposobnosti zdravstvenih delavcev in skrbnikov starostnikov. Od leta 2009 je tudi svetovalec zaposlenim ZD Ljubljana v težkih življenjskih situacijah. V okviru projekta Karra https://karra.si/team-building/ pa tudi v okviru dejavnosti podjetja aktivno sodeluje pri izvedbi motivacijskih delavnic za zaposlene različnih branž https://www.ikz.si/storitve/motivacijske-delavnice-za-zaposlene/.

Eva Matjaž je psihologinja in magistrica sociologije - socialnega dela v skupnosti. Že dvajset let deluje kot neodvisna raziskovalka in producentka v kulturno-ustvarjalnem sektorju; je soustanoviteljica in programska vodja trenutno brezdomnega Poligon kreativnega centra. Že zelo zgodaj na poklicni poti je rekla odločen "ne" delu za korporacije in ves čas razvijala projekte, ki najprej rešujejo njene probleme in probleme najbližjih. Pravi, da ima srečo, da na takšen način lahko preživi.
Ko je imela najmanj denarja, je raziskovala prednosti alternativnih modelov bogastva in za magistrsko nalogo prednosti nakupovalnih diet dobila nagrado za najboljši magisterij na FDV. Ko ji je delo od doma začelo presedati sta skupaj z Lukom Piškoričem Ljubljani predstavila coworking in nato so naredili Poligon. Ko je finančna kriza pokazala zobe, je v skrbi za prihodnost kot prva začela delati kampanje množičnega financiranja. Ker biti prekarec ni hec, je frustracije in rešitve iz Poligon balkona prelila v delavnice mehkih delovnih veščin za samoobremenjene in jih januarja 2021 končno zbrala tudi v priročniku Svoboda Espe. Izkupiček kovidnih 14 mesecev je za Evo sledeč: ena uspešna umetna oploditev in nedonošen, a zdrav drugorojenec ter dve objavljeni odmevni študiji o davku epidemije na delavce v kulturno-kreativnem sektorju.

Dr. Urška Slapšak, uni. dipl. biokem. je raziskovalka po srcu in izobrazbi. Trenutno dela kot raziskovalka na evropskem projektu UPGx v Laboratoriju za farmakogenetiko, na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko. Tekom doktorata je bila predsednica Društva Mlada akademija, znotraj katerega še sedaj aktivno sodeluje, predvsem na področjih mentoriranja ter duševnega zdravja pri doktorskih študentih in raziskovalcih na začetku kariere. Med doktorskim usposabljanjem se je tudi sama soočila z veliko izzivi na profesionalnem in osebnem področju, kar je vplivalo na njeno psihofizično zdravje. S pomočjo večletne psihoterapevtske pomoči in psiho-izobraževanja se je (in se še) naučila veliko o premagovanju preteklih in trenutnih izzivov, kar ji je v pomoč pri osebnem raziskovanju in rasti.