Ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki smo ga obeležili 10. oktobra, smo v okviru programa OMRA pripravili vrsto predavanj in delavnic pod geslom »PREPROSTI ODGOVORI NA ZAPLETENA STANJA«, ki so jih izvajali vrhunski strokovnjaki na področju prepoznavanja in premagovanja težav, povezanih s stresom in motnjami razpoloženja.
Tukaj si lahko ogledate nekaj fotografskih utrinkov iz poteka dogodkov v dvorani Slovenskega etnografskega muzeja in v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU.
Videoposnetki predavanj si lahko ogledate na spodnjih povezavah. Prav tako so na voljo tudi prezentacije, ki so jih uporabili predavatelji na delavnicah in predavanjih.
Stres in anksiozne motnje (prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec.psihiatr., Inštitut Karakter; mojca-zvezdana.dernovsek@guest.arnes.si)
Kdaj je slabo počutje zaradi stresa običajen odziv, ki bo izzvenel, ko se bomo spočili in kdaj so posledice dolgotrajnega stresa tako hude, da lahko vodijo v duševne in telesne težave? Kako prepoznati, kdaj nas upravičeno skrbi in kdaj bi bilo bolje, da zaradi naše tesnobnosti poiščemo pomoč in kaj vse lahko vseeno storimo, da bomo lahko spet polno živeli.
Videoposnetek predavanja & prezentacija predavanja.
Miti in resnice o zdravilih za motnje razpoloženja (prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., spec. psihiatr., Psihiatrična klinika Ljubljana; rok.tavcar@psih-klinika.si)
Je res, da zdravniki predpisujejo preveč antidepresivov in drugih zdravil za lajšanje duševnih motenj? Kdaj so zdravila nujna, ker ozdravitev ali življenje z boleznijo nista mogoča, in kdaj si lahko pomagamo tudi drugače. Kako ubežati stranskim učinkom in kdaj in kako si lahko zaradi pretirane uporabe škodujemo.
Videoposnetek predavanja & prezentacija predavanja.
Miti in resnice o psihoterapiji pri motnjah razpoloženja (prof. dr. Gregor Žvelc, spec. klin. psih., Inštitut IPSA; gregor.zvelc@guest.arnes.si)
Kako vedeti, kateri od različnih pristopov psihoterapije je najbolj primeren za vašo težavo? Bo nekdo, ki je pomagal vašemu znancu, dober tudi za vas? Kako izbrati primernega psihoterapevta, kaj morate vedeti o njem ali njej, preden se naročite na seanso? Kako poteka takšno zdravljenje in koliko časa lahko traja?
Videoposnetek predavanja & prezentacija predavanja.
Kaj pa svojci? (prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec.psihiatr., Inštitut Karakter; mojca-zvezdana.dernovsek@guest.arnes.si)
Kako se soočiti s stisko, nemočjo, jezo, razočaranjem in drugimi čustvi, ki se običajno zbudijo v vas, če imate nekoga z duševnimi težavami? Kaj sploh lahko storite? Kaj deluje in kaj ne? Kdaj je bolje, da vašemu bližnjemu pustite, da se sam sooči s težavami in kdaj mu morate stati ob strani? Kje lahko dobite informacije, kako pomagati svojemu bližnjemu?
Videoposnetek predavanja & prezentacija predavanja.
Čuječnost (Melita Košak, univ. dipl. psih., Inštitut IPSA; melita@mindful.si)
Velik del naših težav izvira iz tega, ker se ukvarjamo s preteklostjo ali pa nas je strah prihodnosti. Biti prisoten v sedanjosti, v danem trenutku, in ga sprejemati takšnega kot je, ne da bi ga poskušali na silo spreminjati, nam omogoča večje zavedanje samega sebe in lažje uvide v rešitve, ki nam jih ponuja življenje. Čuječnost obsega nabor preprostih tehnik, s katerimi si lahko izjemno olajšamo življenje.
Prva pomoč v čustvenih viharjih (Daniela Fiket, dr. med., spec. psih., Psihoterapija in svetovanje; daniela@psihoterapija-fiket.si)
Kako si pomagati, kadar se v vas ob depresiji ali maniji prebudijo tako močna čustva, da vas začasno povsem obvladajo, kot je to običajno pri stresu in anksioznih motnjah? Ali potrebujejo vsi ljudje zdravila? Kaj lahko storijo sami?
EFT - Tehnika doseganja čustvene svobode (Pika Rajnar, AAMET certificirana predavateljica EFT; pika@eft-slovenija.si)
Kaj storiti, kadar se znajdete v stiski, pa ni v bližini nikogar, ki bi vam pomagal? S preprosto tehniko, ki vam vzame le nekaj minut, lahko vsaj delno sprostite trenutno stisko ali pa se z njeno redno uporabo sistematično lotite nekaterih vzrokov, ki so pripeljali do težav. Kako deluje in kje se je lahko naučite.
Kako lahko z gibanjem in prehrano prelisičite možgane (Damjan Verhovc, mag. psihosocialne pomoči in univ. dipl. prof. športne vzgoje, Diagnostika Clarus - Ambulanta za psihoterapevtsko svetovanje, Športni center Millenium; damjan.verhovc@gmail.com)
Skrbno izbrana in kvalitetna prehrana je ena od ključev do duševnega zdravja. Tako določena živila vplivajo na zmanjšanje negativnih učinkov stresa, izboljšanje kognitivnih sposobnosti ter zmanjšanje simptomov razpoloženjskih motenj. Prav tako pa je ključnega pomena tudi skrbno izbrana telesna aktivnost, saj našim možganom, ki v nekaterih situacijah sprožijo pretiran odziv organizma v obliki »boja ali bega« sporoča, da je »nevarnost mimo« in tako vpliva na sprostitev. S preprostim organiziranjem življenja si lahko brez dodatnih stroškov in stresa olajšamo življenje.