So starši, ki kot helikopterji ves čas lebdijo nad otroki. Nenehno jih vodijo, usmerjajo in nadzorujejo predvsem zato, da bi jih obvarovali pred nevarnostmi, nevšečnostmi in neprijetnostmi. Za svoje otroke želijo le najboljše, zagotoviti najbolj varno okolje, najbolj zdravo hrano, najbolj zanimive aktivnosti, skratka vse za dobrobit svojih otrok. Vendar, ali s svojim vedenjem ne povzročajo več škode kakor koristi?