Begunke in begunci (ter tudi migranti in migrantke) so posebej ranljiva skupina za razvoj posttravmatske stresne motnje (PTSD), saj se soočajo z zelo stresnimi dogodki in so izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja tako pred migracijo (življenjski pogoji v državi izvora, smrtna ogroženost, telesna in spolna zloraba, izguba bližnjih, preganjanje) kot med migracijo (nevarnosti med prehodom meja, kriminal, rasizem, agresija, kršitve človekovih pravic, negotovost) in po migraciji (vzpostavitev življenja na novo, stigmatizacija, zanemarjanje, težave s komunikacijo in socializacijo, potencialni politični in birokratski zapleti). Ta populacija se torej sooča s številnimi stresnimi dogodki, ki se načeloma odvijajo daljše časovno obdobje. Posledice, ki jih imajo na duševno zdravje, pa so lahko dolgotrajne in hude.