Nekega dne lahko med premišljevanjem o sebi uvidimo, da ni od tistega nas na dan, ko smo se rodili, ostalo nič. Da smo se torej od takrat tako zelo spremenili. Od tega uvida je samo korak do vprašanja, kdo pravzaprav smo. Seveda smo vse, kar smo izkusili, vse, v kar smo se spremenili, vsa naša osebna zgodovina. Pravzaprav pa smo spomin na vso to našo preteklost. Smo ta zgodovinski spomin, ki je torej edini način, da to, česar ni več, obstaja. Na vprašanje, kdo pravzaprav smo, torej ne moremo odgovoriti brez spomina na našo osebno zgodovino.