Obsesivno-kompulzivna motnja je širše znana tudi pod kratico OKM. Vendar, ali zares vemo, kaj to je? Lik Monice iz zelo znane serije Prijatelji (Friends) je velikokrat označen kot oseba z obsesivno-kompulzivno motnjo. Monica je pretirano nagnjena k organiziranosti in redu, je perfekcionistka, obsedeno skrbi za čistočo in sledi pravilom. Te lastnosti so tudi osnovne značilnosti OKM.
Vendar so te lastnosti značilne tudi za posameznike z obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo (OKOM).
Kakšna je torej razlika med OKM in OKOM?
Prva in zelo pomembna razlika je v tem, da se v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10) uvrščata v različni kategoriji duševnih motenj. Obsesivno-kompulzivna motnja sodi v kategorijo razpoloženjskih motenj (anksiozna motnja), medtem ko obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja spada v skupino osebnostnih motenj.
Obsesivno-kompulzivno motnjo sestavljajo določene obsesije in/ali kompulzije. Obsesije se pojavljajo v obliki prisilnih (vsiljivih) misli, ki v posamezniku povzročijo hudo tesnobo. Te misli so zelo intenzivne, negativne, neprijetne, mučne, zato se jih posameznik želi znebiti. Praviloma povzročajo veliko psihično stisko, zahtevajo veliko časa in vplivajo na celotno življenje posameznika. Značilne obsesije so: agresivne obsesije (npr. predstave, da bi zapeljali s ceste), obsesije o okužbah (ki se kažejo kot npr. pretirano posvečanje gospodinjskim opravilom), seksualne obsesije (npr. prepovedane ali perverzne seksualne podobe, podobe incesta), obsesivno varčevanje in zbiranje (ki se kaže kot npr. potreba po tem, da bi imeli celotno zbirko skodelic) ter obsesije o natančnosti in simetričnosti (ki se kažejo kot npr. potreba po tem, da so knjige zložene po velikosti in barvi platnic).
Zaradi motečih in neprijetnih misli, ki se jih zaveda, posameznik spontano razvije različne strategije oziroma tako imenovane kompulzije (rituale), s katerimi skuša zmanjšati tesnobo, ki je posledica obsesivnih misli. Kompulzivna dejanja mu pomagajo nevtralizirati moč vsiljivih misli. Pogosta kompulzivna dejanja so: kompulzivno čiščenje in umivanje (npr. ritualno in pretirano umivanje rok ali zob, pa tudi čiščenja doma), kompulzivno preverjanje (npr. ključavnic in gospodinjskih aparatov), ponavljajoči rituali (npr. šepetanje, ponavljanje vstopa/izstopa skozi vrata), štetje, razvrščanje in kopičenje (npr. štetje korakov, kopičenje starih vrečk).
Pomembno je vedeti, da oseba z izkušnjo OKM obsesije in kompulzije doživlja zelo pogosto in intenzivno. Obsesije ji povzročajo veliko tesnobe in so zelo moteče v vsakdanjem življenju. Oseba se vsiljivih misli zaveda, vendar jih ne more nadzorovati, kljub temu da si to želi. Obsesije lahko izvirajo iz strahu in tudi specifičnih fobij. Kljub temu, da kompulzije lahko utišajo vsiljive misli in omilijo tesnobo, je to le kratkoročni učinek, nato se pojavijo nove obsesije, tesnoba in kompulzije. To je nenehen proces in začaran krog.
Za obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo (imenovano tudi anankastična osebnostna motnja) so značilne težnje k popolnosti in nadzoru, pretirana vestnost, psihološka nefleksibilnost, pretirana usmerjenost na pravila/postopke in podrobnosti, pretirana urejenost, nagnjenost k redu in čistoči, odločnost in svojeglavost. Ena izmed lastnosti je tudi kopičenje (oseba ima npr. omaro, ki je namenjena izključno stvarem, ki se jim ne more odpovedati).
Tudi pri OKOM se lahko pojavljajo obsesivne misli in kompulzije, vendar nikakor ne dosežejo stopnje OKM. Obsesivnih misli in s tem povezanih kompulzij se posamezniki z OKOM ne zavedajo oziroma zanikajo njihovo negativno plat. Lahko jih tudi upravičujejo ali celo poudarjajo pomembnost določenih dejanj (npr. poudarjajo perfekcionizem in sledenje pravilom kot eno najvišjih vrednot). Kompulzivna dejanja in prisilne misli doživljajo popolnoma drugače kakor posamezniki z OKM, kar je ključna in najpomembnejša razlika. Kot smo že omenili, je posameznik z OKM ujet v začaranem krogu. Posameznik z OKOM pa z izvajanjem kompulzivnih dejanj prekine tok vsiljivih misli in morebitne tesnobe.
Kot primer razlikovanja med OKM in OKOM si poglejmo primer čiščenja oziroma pospravljanja in vzpostavljanja reda. Posameznik z OKM pretirano čisti in stalno pospravlja zaradi neprijetnih vsiljivih misli, ki denimo izvirajo iz strahu, da se bo umazanija takoj prenesla nanj. To ga peha v hudo tesnobo, saj verjame, da bi lahko zaradi bakterij, ki se nabirajo na površini predmetov, zbolel. Ko prostor počisti, se lahko vsiljive misli za nekaj časa umirijo, vendar jih zelo hitro nadomestijo nove. Posameznik z OKOM pa potrebo po čistoči in redu doživlja popolnoma drugače: pospravlja in čisti zaradi vsiljivih misli, ki ne temeljijo na strahu, ampak jih ima zaradi osebnostnih lastnosti, kakršna je nagnjenost k redu. Ko ta posameznik prostor počisti, lahko naposled mirno zadiha, tesnoba in vsiljive misli pa na mah izginejo.
Več o razliki med OKM in OKOM si lahko preberete tukaj:
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
